
Zgodba Nine – Ko otrok začne spet spati
Nina ni prišla k Arkanosu zaradi sebe.
Prišla je zaradi svoje šestletne hčerke, Lare.
Rekla je:
“Vsako noč pride v najino sobo. Ne joka, ne govori, le stoji pri vratih in zre vame. Ko jo vprašam, kaj je narobe, reče samo ‘nekdo hodi’. Hiša je nova. Vse je na videz v redu. A zrak je… gost. Spim z lučjo. In jaz, odrasla ženska, imam občutek, da moram nekaj braniti – ne vem, pred čim.”
Nina ni hotela talismana zase.
Rekla je: “Če je kaj takega, kar pomaga otrokom – povejte.”
Priporočili smo Varuha – talisman, ki se ne nosi, temveč se postavi blizu postelje, na mesto, kjer otrok spi.
Ni bil bleščeč. Ni bil “čudežen predmet”.
Bil je preprost. V njem pa vgraviran krog, z notranjim simbolom, aktiviranim z molitvijo za mir v hiši..
Teden dni po prejemu je napisala:
“Prvo noč nič. Drugo noč je spala nemirno. Tretjo noč… je zaspala brez, da pride k meni. Zjutraj sem odprla vrata in zagledala, da ima roko na talismanu. Smehljala se je v spanju. In jaz sem prvič po dolgem času zajtrkovala brez cmoka v grlu.”
Nina je kasneje naročila še Varuha Praga – za vhod v hišo.
In še danes napiše sporočilo ob vsaki polni luni. Ne prosi več – se zahvali.
To ni bila radikalna preobrazba. To ni bil čudež. To je bil samo mir – in to, da se je otrok spet začel smejati v spanju.
→ Če čutiš, da nekaj hodi – mogoče čaka, da mu zapreš vrata.



Nekatere vezi niso strah. So instinkt.”
1. Resnica:
Otroci ne znajo lagati z energijo.
In kar starš začuti v prsih, je pogosto bolj resnično od vsake razlage.
2. Resnica:
Zaščita doma ni stvar navade.
Je odločitev, da rečeš: “Tu se ne gre več naprej.”
3. Resnica:
Talisman ni nadomestek ljubezni.
Je njena nevidna roka, ko ti roke odpovejo.
Leave a comment