Nevednost ni nedolžnost

Nevednost ni nedolžnost.
Človek ni zaščiten pred zlom samo zato, ker nima slabih namenov.
Če ne pozna resnice, bo slej ko prej padel v zmoto — tako kot slepec, ki stopi z roba prepada, ker ga ne vidi.

Znanje je svetloba.
Brez njega se izgubimo, z njim pa vidimo pot.
Zato je iskanje znanja dolžnost vsakega, ki želi živeti v resnici.

Tudi znanost, če gleda le v zemljo, pozabi na nebo.
Če preučujemo samo materijo, izgubimo občutek za duha.
Resnična modrost se rodi, ko razum povežemo z duhom.

Ne išči izvora resnice – sprejmi jo, kjerkoli jo najdeš.
Resnica ni last posameznika ali vere.
Pripada vsakomur, ki jo iskreno išče.

Ovira? Predsodki in ponos.
Ko verjamemo, da že vemo vse, postavimo zidove, ki nas ločijo od spoznanja.
Zidove je treba podreti.

Prava rast je celostna.
Razviti moramo razum in srce, duha in um.
Samo tako bomo “oblečeni v sonce” — popolnoma zaščiteni v resnici.

Ne čakaj, da ti življenje pokaže posledice nevednosti.
Začni iskati znanje — resnično, živo, povezano z duhom.
Vsaka iskrena misel v smeri resnice je korak proti svetlobi.

Znanje je svetloba, ki razprši temo

Ali verjameš, da je nedolžnost dovolj, da nas zaščiti pred zlom?
Resnica je globlja: nevednost ni zaščita — je povabilo temi.

Ni dovolj, da ne delamo zla.
Če ne poznamo dobrega, smo kot otrok, puščen sam v nevarnosti.
Dojenček je čist, a brez vodstva — ranljiv. Tako je tudi z nami: če ne poznamo resnice, ne moremo hoditi po poti svetlobe.

“Če bogaboječ človek stopi z roba prepada, ker ga ne vidi, ga padec ne bo nič manj prizadel.”

Dobrota brez modrosti ni zaščita.
Znanje je tisto, kar varuje.

Znanje – resnična svetloba življenja

Resnično znanje ni suha teorija. Je svetloba, ki razkrije pot med sencami zmote.
Znanstvenik, ki vidi le materijo, a ne duha, živi v kraljestvu posledic, ne vzrokov.
In kolikokrat to počnemo tudi sami – ko iščemo odgovore zunaj sebe, medtem ko srce molči v temi?

Duh je večni temelj stvarstva.
Ko obrnemo pogled navzgor, kot geolog, ki prvič pogleda proti zvezdam, uzremo resničnost, ki ne mine.

Kako pridemo do resničnega znanja

Hrepenimo po resnici. Le iskreno srce jo lahko sprejme.
Razvijmo razum skupaj z duhom.
Srce brez uma je slepo; um brez srca – hladen.
Rušimo zidove predsodkov in domišljavosti.
Samo ponižen učenec lahko postane pravi mojster.

“Treba je študirati, da bi vedel; vedeti, da bi razumel; razumeti, da bi sodil.” – Narada

Resnica ne pripada nikomur. Je skupna, brez lastnika, a dostopna vsem, ki jo iščejo z iskrenostjo.

Popolnost – svetloba v človeku

Jezus je razvil celotno svojo naravo – duh, razum, srce, telo.
Tako je postal popoln človek.
Tudi mi smo poklicani, da nosimo sonce v sebi:

Luna pod nogami – obvladana nižja narava,
Krona zvezd na glavi – razsvetljen razum,
Oblečeni v svetlobo – zavest resnice.

Sporočilo za tvoj korak naprej

Ne jokaj nad temo nevednosti.
Prižgi svetilko spoznanja.
Obrni pogled k duhu, išči, sprašuj, študiraj, poslušaj notranjo tišino.

➡️ Začni danes.
Preberi, raziskuj, moli, meditiraj.
Vsak iskren korak k znanju je korak k Bogu — in stran od teme.

💫 Znanje je molitev, ki postane dejanje. Luč, ki razblini zlo. Svetloba, ki te vodi domov. 💫

Glavno sporočilo:

Nevednost ni zaščita pred zlom

Nevednost nas ne varuje pred zlom. Ni dovolj, da smo brez krivde – potrebno je znanje o dobrem, saj nas le to lahko varuje pred napačnimi potmi. Dojenčka, ne glede na njegovo nedolžnost, ne moremo pustiti samega v nevarnosti; voditi ga mora nekdo, ki ve več. Tako je tudi z nami – znanje potrebujemo v vseh okoliščinah življenja. Če nočemo zaiti, moramo imeti svetlobo, ki nam razsvetljuje pot.

Razumski del človeka se mora razvijati prav tako kot moralni. Brez tega bomo zmoto zamenjevali za resnico, napačno za pravilno. Če bogaboječ človek stopi z roba prepada, ker ga ni videl, ga padec ne bo nič manj prizadel kot tistega, ki skoči namenoma. Nevednost ne prepreči posledic.

Ni dovolj, da slepo sledimo temu, kar so nas učili imenovati resnico — moramo jo razumeti in živeti v skladu z njo.

Znanje kot svetloba

Mnogi znanstveniki danes delujejo zvesto na svojih področjih, a so slepi za višje resnice. Osredotočeni so na posledice, ne na vzroke; na materijo, ne na duha. Njihovo znanje je mogočna zgradba nevednosti, postavljena na temelju zmote.

Tema izgine le, ko prižgemo svetlobo. Tako tudi nevednost izgine le z znanjem. Zato ne izgubljaj časa z objokovanjem nevednosti – usmeri energijo v spoznavanje resnice bivanja. Obrni svoj pogled od snovi k duhu.

Geolog, ki nenehno zre v zemljo, ne spozna zvezd, čeprav so te resničnejše in trajnejše od kamnov. Duh je bolj trden in večen kot materija – pravzaprav je edina resnična substanca.

Pot do znanja

Nismo rojeni s popolnim znanjem. Zanj se moramo truditi. Najprej moramo po njem hrepeneti, nato pa ga iskati z vso močjo. Kdor iskreno želi spoznanje, ga bo našel.

Edine resne ovire na tej poti so predsodki in odpor do novega. Kdor verjame, da ne obstaja nič onkraj njegovega razumevanja, sam sebi postavlja zid, ki ga bo ustavil. Te zidove nevednosti in domišljavosti je treba porušiti – popolnoma.

Resnica nima izvora – je univerzalna

Hindujski filozof Narada naj bi dejal:

»Nikoli ne reci: ‘Tega ne poznam; torej ni resnično.’
Treba je študirati, da bi vedel; vedeti, da bi razumel; razumeti, da bi sodil.«

Ali je Narada to res rekel, ni pomembno. Pomembna je modrost, ki jo izrek odraža – resnica, ki ostaja večna, ker je resnična, ne zato, ker je stara.

Ne sprašujmo se, od kod resnica prihaja; raje jo sprejmimo. Duhovno raziskovanje ne išče izvora besed, temveč resnico, ki jo nosijo. Resnica je skupna last – nihče je ne more imeti v izključni posesti.

Razvijmo vso svojo naravo

Bog nam ni dal sposobnosti zaman. Vsaka je namenjena razvoju znanja in duha. Nevarno je imeti malo znanja, ne veliko. Enostransko znanje vodi v zmoto.

Jezus je razvil vso svojo naravo – duhovno, razumsko in čustveno – ter postal popoln človek. Že pri dvanajstih letih je bil tako razsvetljen, da so modreci občudovali njegovo razumevanje.

Tudi mi si prizadevajmo razviti celotno svojo naravo – duh, razum, srce in um. Bodimo kot žena, ki jo opisuje sveti Janez:

oblečena v sonce – obdana z lučjo in čistostjo,
z luno pod nogami – obvladana zemeljska, nižja narava,
s krono dvanajstih zvezd – simbol popolnega, razsvetljenega uma.

Samo tako bomo resnično zaščiteni v resnici.

Stopite v stik z nami

Go back

Arkanos Energy

Nevednost ni nedolžnost – je povabilo k zmoti