Jedrno sporočilo

• Sreča: cilj vseh; večna pretehta minljivo.
• Pot: združitev znanja in dejanja po merilu, ki razlikuje resnico od videza.
• Nevarnost: mlačnost in šibka vera – nerazumna glede na velikost možnih posledic.
• Naloga: razmišljanje, učenje, obvladovanje sebe in vztrajna dobra dela.

O znanju, dejanjih in poti do sreče

Uvod

Cilj vseh ljudi je sreča. Do nje pridemo le z združitvijo znanja in dejanja. Oboje je treba meriti z zanesljivim merilom: da ločimo pravo znanje od videza znanja in prava dejanja od zmotnih.
V nadaljevanju:

• pokažemo, da je mlačno prizadevanje za srečo neumnost,
• utemeljimo, da sta znanje in dejanje edina prava pot,
• opišemo vrste spoznanja in poti do njega,
• razložimo, katera dejanja vodijo v srečo in kako jih uresničujemo.
  Pri tem sledimo jasnosti in dokazovanju, brez odvečnih razpredanj: le temeljna načela in pravila.

---

Zakaj je mlačno iskanje sreče neumnost

• Večna sreča je neskončna radost, ki ne mine. Posvetna sreča je kratka in nestanovitna.
• Razumen človek zato sprejme kratkotrajne napore in odpovedi za veliko, trajno dobro. To počne že pri trgovini, obrti ali učenju – še bolj naj to stori za večno srečo.
• Primer: nihče ne bi zapravil dinarja, če bi po mesecu čakanja gotovo dobil čisto zlato. Zakaj bi torej postavljali drobne užitke stoletnega življenja nad neskončno srečo?
• Vzrok mlačnosti: šibka vera v sodni dan in brezbrižnost do cilja.

---

Opravičevanje mlačnosti v veri – zakaj je tudi to neumnost

Glede posmrtnega življenja se ljudje delijo v štiri skupine.

1) Verujoči v vstajenje, Raj in Pekel

• Priznavajo čutne užitke, a tudi višje, neizrekljive radosti.
• Do sreče vodita znanje in dejanje.
• Sem sodijo muslimani in tisti, ki so sledili prejšnjim prerokom.

2) Učeni, ki priznavajo umski (nečutni) užitek

• Čutne užitke v onstranstvu zanikajo; večna je radost razuma.
• Duše, navezane na čutno, se težko povzdignejo do umskega.
• Užitki lahko nastajajo iz notranjih znamenj tudi brez zunanjega vzroka (kot v sanjah).

3) Tisti, ki čutne užitke na splošno zanikajo

• Menijo, da po smrti ostaneta duši le veselje in žalost, ki pretehtata telesno.
• Primeri iz življenja: slava, zmaga, čast – umski užitki, zaradi katerih človek prenaša telesne potrebe.
• Sufiji in mnogi teologi pravijo: častiti Boga le zaradi Raju/Pekla je nizko; plemenitejši cilj je višji užitek bližine. Navadnega človeka do tega vodimo prek znanih podob.

4) Enosmerni zanikalci (»smrt = ne-obstoj«)

• Zanikajo vstajenje, povračilo in kazen.
• Svoje nagnjenje k užitku razglašajo za resnico, pri tem pa se sklicujejo tudi na imena modrih.
• Verjamejo brez dokazov, čeprav bi za drobiž zahtevali priče. Slediti množici prerokov, svetnikov in učenih je razumneje kot slediti enemu negotovemu človeku.

---

Razumski poskus: izbiraj varnejšo pot

Kdor omahuje, naj premisli štiri stanja prepričanja (od dvoma do gotovosti). V vseh primerih je razumno:

• izbirati pot, ki prinaša večjo in trajnejšo korist,
• izogibati se tveganju velike in dolgotrajne škode.
  Če je hrana morda zastrupljena, se ji odpovemo; če je zveličanje možno, si zanj prizadevamo. Zato je rekel Ali: Če je res, kar misliš ti, smo vsi rešeni; če pa je res, kar mislim jaz, si ti pogubljen. To je pouk za omahljive in brezbrižne.

---

Tudi če bi obstajalo le posvetno

• Najvišji zemeljski užitki – slava, čast, notranji mir – so dosegljivi z znanjem in dobrimi deli.
• Užitki spoznanja, zlasti v božjih rečeh, so neizmerni in se ne trošijo, ker znanje nima meje.
• Kdor svojo željo ukroti z razumom in pomiri jezo, je res svoboden in pravi vladar.
• Zato so učen in kreposten človek najvišje cenjeni celo med tistimi, ki gledajo le na ta svet; nasprotno pa je suženj svojih strasti nesrečen tu in – po treh od štirih pogledov – tudi tam.

---

Kaj pomeni »dejanje«

• Obvladovanje notranjih želja in podrejanje razumu.
• Utišanje jeze in sorodnih nagnjenj.
• Zmanjševanje vzrokov nesreč z delom na sebi in bojem proti sebičnosti.
  To je smisel dejanj, ki pripravljajo na onstranstvo skupaj z znanjem.

---

Zakaj večina kljub veri ne vztraja

• Ne razmišljajo. Želje si sledijo in zapolnijo čas.
• Manjka učitelj s čistim srcem – teh je malo in jih malo kdo posluša.
• Tudi ko nasvet za hip gané, človeka spet zasužnji želja, dokler ne odide s sveta – in ostane le pozno kesanje.