Nismo tu po naključju. Vsak od nas je kot odposlanec: Red življenja nas pošlje z nalogo. Kdor jo izpolni, se vrne lahek; kdor jo pozabi, se vrača prazen.
Zakaj smo tu: naloga, ne zabava
Prispodoba.
Človek je kot odposlanec: Red življenja ga pošlje v določeno okolje z nalogo. Razumen človek najprej razume, zakaj je bil poslan, nalogo opravi in čaka na povratni klic. V tujem kraju je prijazen in koristen, a ne postane ujetnik navad. Nekaterim je zaradi tega čuden. Ko pride čas vrnitve, dobi priznanje: mir vesti.
Nerazumen pa namen spregleda. Spoznanje zamenja za zabavo, odgovornost za navado, zbranost za hrup. Povratni klic ga ujame nepokritega: ostanejo mu le obžalovanja.
Zakaj smo tu.
Namen življenja ni prazen. Smo, da služimo Resnici — tako, da z Vestjo in dejanji skrbimo za dobro, pravičnost in smisel. Živi med ljudmi, jej z njimi, smej se z njimi — a srce naj ostane pri nalogi. Ne domnevaj, da ima večina vedno prav; hrup ni merilo smeri.
Dve sreči.
Sreča je dvojna: končna (odvisna od okoliščin) in trajna (plod smeri). Prva se konča; druga raste. Obe imata ceno.
Štirje glavni vzroki sreče.
- Znanje.
Znanje je hrana duši in kompas umu. Ne podeduje se; ustvari ga trud. Dve vrsti sta ključni:
- Vera in modrost (spoznanje Resnice, smisla, vesti): to hrani notranjost. Kjer tega ni, so prsá ozka, življenje tesno.
- Naravoslovje in obrti (spoznanje sveta): to so orodja. Zdravilna, če jih uporabljaš s mero; škodljiva, če postanejo malik.
Isto znanje lahko koga pozdravi ali zastrupi — odvisno od značaja. Zato išči znanje, ki mehča srce in izostri razum.
- Premoženje in 3) Otroci.
Oboje je dar in preizkus. V hvaležnih rokah postaneta vir dobrega; v sebičnih postaneta veriga. Ne meri vrednosti življenja po lastništvu, ampak po prispevku. - Dobra dela.
To je kapital, ki gre s teboj. Lastnina in rodbina te pospremita le do praga; tvoja dela pa ostanejo s tabo.
Kako iskati resnico, ko je mnenj preveč.
- Uči se načel (ne le zaključkov) in jih preizkušaj najprej na sebi.
- Če dvomiš, izberi previdnejšo, čistejšo pot.
- Sledi preizkušenim okvirom razmišljanja (v veri, pravu, etiki), ki stojijo na razlogih — ne na slepem posnemanju.
Vrste vedenja.
- Razumsko (kar drži za vse ljudi, kadar je um čist).
- Čutno (odvisno od zanesljivosti čutov).
- Družbeni običaji (tehtaj jih na tehtnici pravičnosti).
- Zanesljivo pričevanje (najvišje, če prihaja od preverjene Resnice).
Kaj znanje ni.
Sofistika (videti prav, biti narobe), gola retorika (učinek brez resnice), poezija brez odgovornosti (vzburjenje brez koristi), prepir zaradi ega (ne zaradi resnice), nekritično poveličevanje oseb (menkíbe). Vse to je hrup brez smeri.
Sklep in memento.
Pot, ki vodi naravnost, je ena; stranpoti so mnoge. Z leti zna biti resnična zvestoba redkejša, a vedno obstaja skupina tiho zbranih. Naj bomo med njimi.
Spomni se zadnjega dne: pogled, ki išče strop, suhe ustnice, težke roke, slovo. Naj te ta misel ne straši, ampak osvobodi: danes izberi to, kar boš lahko nesel s sabo.
- Naloga > navada: vsak dan 1 korak k bistvenemu.
- Znanje kot hrana: nekaj za um, nekaj za srce.
- Darovi brez verige: uporabljaj, ne pripenjaj se.
- Dela, ki potujejo s tabo: naredi eno, ki ostane.
- Teden z Vesto: izberi eno stvar, ki jo boš prenehal(a) delati, ker ne služi tvoji nalogi.
Delí, če ti je ta smer kompas. Shrani, da se spomniš takrat, ko je glasno.
Napiši si svojo “nalogo” v 1 stavku in prilepi na mesto, ki ga vidiš vsak dan.
Arkanos Energy 
Leave a comment