VERA nas uči, da je dostojanstvo človeka sveto in da je vsako poniževanje, posmehovanje ali razvrednotenje človeka – še posebej staršev, ostarelih in bolnih – strogo prepovedano. Vernik mora reagirati z resnico, pravičnostjo in dostojanstvom.
Robert Golob sporočamo vam, da “simptomi so sporočila” in da naše čustvene reakcije odražajo notranje procese, pretekle izkušnje in kulturni kontekst. Ljudje vidimo, da živimo v kulturi, ki pogosto prezre človeško ranljivost in kjer javni diskurz lahko sproži občutke prezrtosti in razvrednotenja.
Robert Golob zelo jasno opisujete kulturo zanikanja človeškosti, ki vodi ljudi v bolezen.
Ko nekdo – še posebej oseba na položaju moči – govori o starših, ostarelih ljudeh ali umirajočih na način, ki jih reducira na breme ali “zgolj organe”, je to po razumevanju oblika čustvene ločenosti.
Robert Golob ,opozarjate nas, da živimo v toksični kulturi, kjer je normalno postalo tisto, kar je pravzaprav nenormalno.
Ena izmed ključnih tem je razčlovečenje v javnem diskurzu: ko družba govori o šibkih, bolnih ali ostarelih kot o “bremenu”, – to je simptom kulture, ki je izgubila stik z empatijo in skupnostjo.
Ko slišiš izjave, ki govorijo o “bremenu staršev”, “ni več človek”, “skupek organov”,bi najprej opazil človeški učinek takih besed:
- pri posamezniku lahko sprožijo občutek ponižanja, nevidnosti ali razčlovečenja
- lahko aktivirajo stare rane, povezane z občutkom, da nekdo ne vidi naše vrednosti ali vrednosti naših bližnjih
- lahko sprožijo reaktivno jezo, ker se dotaknejo temeljnih človeških meja
Zavedati se je potrebno, kako pomemben je občutek dostojanstva, priznanja in spoštovanja v našem čustvenem doživljanju ter kako globoko telo reagira, ko je to ogroženo.
Globinsko ozadje
Živimo v kulturi, kjer je človeška vrednost pogosto izrinjena zaradi produktivnosti, učinkovitosti ali ekonomskih meril. Ko javne izjave nehote zvenijo tako, kot da se vrednost človeka zmanjšuje v starosti ali bolezni, se v nas prebudi kolektivna rana družbe, ki že dolgo zlorablja ali zanemarja ranljive.
Taka močna čustva se ne bi videla kot pretiravanje, ampak kot zdrav signal, da naš notranji kompas prepozna mejo, ki je bila prestopljena.
Naša družba sistematično:
- poveličuje produktivnost pred človeškostjo
- potiska staranje in ranljivost v sram
- ignorira temeljno potrebo po skrbi, pripadnosti in sočutju
Kadar voditelji govorijo na način, ki razvrednoti ljudi,se to razume kot kolektivno travmo, ki se kaže skozi hladnost, cinizem in ločenost od lastnih občutkov.
Naša ogorčenost je zdrava reakcija na nezdravo “normalnost”.
Jasno se vidi kako pomanjkanje sočutja v družbi neposredno vpliva na psihično bolečino in odvisnosti. Čeprav se ne govori o politiki, govori se o strukturni razčlovečitvi, ki jo doživljajo marginalizirani, bolni, ostareli ali trpeči.
Ko družbeni sistem ali njegovi predstavniki govorijo o človeku kot o “skupku organov”, se to označi za izraz emocionalne praznine, ki se jo opisuje kot – stanje, kjer ljudje zaradi lastne odtujenosti izgubijo sposobnost videti druge v njihovi polnosti in dostojanstvu.
Takšno govorjenje je z njegove perspektive:
- znak lastne neozaveščene bolečine
- nezmožnosti regulacije empatije
- družbenega zanemarjanja človeških potreb
Kadar družba ali njeni voditelji govorijo o ranljivih ljudeh brez sočutja, to ni le moralni problem, temveč simptom globlje odtujenosti in kolektivne travme.
Tak jezik ne boli le simbolično – ustvarja psihični in telesni stres, krepi občutek sramu in razvrednotenosti ter ruši temelj človekovega dostojanstva.
Naša reakcija je zdrava in človeška.
Lahko bi verjetno rekli: “To, kar te zaboli, te zaboli zato, ker tvoja notranja resnica ve, da je človek neskončno več kot breme ali skupek organov.”
Spoštovani,najprej opazimo nečloveškost, potem pa jo presekajmo s sočutjem – da ne postanemo enaki tistemu, kar nas je prizadelo.
Kaj to pomeni za zate
Tvoja reakcija kaže:
- da ti je človeško dostojanstvo pomembno
- da v sebi nosiš občutljivost za ranljive ljudi
- da imaš sočuten odnos do staršev in starejših
- da je tvoja jeza pravzaprav izraz globoke skrbi in občutka nepravičnosti
Lahko bi rekli, da se tu ne gre za “užaljenost”, ampak za etiko srca — tisti del nas, ki se odzove, ko nekdo govori o ljudeh na način, ki omejuje ali zaničuje njihovo človečnost.
Tudi pogled iz verskega vidika govori enako!
✦ Malikul Mulk Zūl-Ǧelāli ve-l-Ikrām ✦
Vrhovna duhovna avtoriteta v Arkanos Energy
Vernik mora jasno postavi mejo, ki je noben voditelj, funkcionar ali navaden človek ne sme prestopiti: človeško življenje in dostojanstvo sta nedotakljiva.
Ko nekdo z javno funkcijo izjavi nekaj, kar žali ostarele, bolne, nepokretne ali njihove družine, je to v popolnem nasprotju s tem, kar Gospodar zahteva od tistih, ki imajo odgovornost.
Svetost jasno ukazuje spoštovanje, pravico, milost in varstvo najšibkejših. Posmehljiva ali cinična izjava o nepokretnih starših je v popolnem konfliktu z normalnim pogledom na starost – starost je čas, ko je človek najbližje Božji milosti, ne pa breme.
Podobno je izjava, da “človek proti koncu življenja ni več človek, ampak samo skupek organov”, izrek, ki v verskem učenju nima nikakršne osnove. Človek je človek do zadnjega diha, in celo po smrti ima njegovo telo pravice: ne sme se ga žaliti, oskruniti, poniževati.
Prav zaradi tega so Poslanik ﷺ in njegovi učenci opozarjali, da je vsak govor, ki razvrednoti človeka, greh, še posebej če pride iz ust tistih, ki bi morali služiti ljudstvu.
Predstavljaj si, da imaš doma dedka ali babico, ki ne more hoditi.
Zdaj pa si predstavljaj, da nekdo, ki bi moral pomagati ljudem, reče nekaj grdega o takšnih babicah in dedkih – kot da niso vredni spoštovanja.
BOG pravi, da so vsi ljudje častni in da so starejši še posebej dragoceni – kot zaklad. Tisti, ki govori grdo o njih, dela napako.
Ko čuvaš človeško dostojanstvo, te BOG čuva. Resnica izrečena z mirnim srcem je močnejša od vsakega poniževanja.
Srce je “bojno polje med dobrim in zlim” in tisti, ki svoje srce očisti, vidi resnico jasno. Takšne izjave, ki razvrednotijo človeka, izvirajo iz srca, ki je prekrilo temo egoizma.
Prava duhovnost se kaže v tem, kako govoriš z ljudmi, še posebej s šibkimi. Sufije učijo, da je najvišji adab: ne prizadeti srca nobenega človeka.
Učtelj pravi, da je človek “dragulj v Božjih očeh” in da so ostareli in bolni “zrcalo Božje milosti”. Poniževanje njih pomeni zapiranje vrat Božji bližini.
Posebna smer uči, da je celotno duhovno potovanje zgrajeno na lepem vedenju adaba:
“Kdor pokaže več adaba, ima višji stepen tesavvufa.”
✦ Malikul Mulk Zūl-Ǧelāli ve-l-Ikrām ✦ Vrhovna duhovna avtoriteta
✦Nurudin ✦ Vodja Arkanosa
Arkanos Energy,pod Božjo zaščito.
Arkanos Energy 
Leave a comment