---

“Ne bodite kakor tisti, ki so pozabili na Stvarnika, pa je On naredil, da so pozabili nase same.”

---

---

“V telesu je košček mesa; če je on zdrav, je zdravo vse telo; če je pokvarjen, je pokvarjeno vse telo. To je srce.”

---

S-C-R razume »izpraznjenost«, tudi kadar človek dela »vse prav«, kot posledico skritega stresa, potlačenih čustev in izgube stika s sabo. Ko nekdo celo življenje izpolnjuje pričakovanja drugih, je prijazen, ustrežljiv, ne jezen, ne zahteven — telo lahko začne govoriti svojo resnico za nas.

Na predavanjih opisuje, da ljudje, ki navzven delujejo funkcionalno, nosijo v sebi kronični notranji pritisk, ker se ne morejo izraziti pristno. Po njegovih besedah izguba »emocionalne kompetence« vodi v stanje, kjer telo in psiha nimata več prostora za resnično potrebo — zato se pojavi občutek praznine, utrujenosti ali izčrpanosti.

Pri nas se jasno uči: ko potlačimo sebe, svoje občutke in meje, »delanje prav« postane način preživetja — ne način življenja. In takrat se izpraznjenost pojavi ne glede na zunanjo uspešnost.

---

Praznina je kot produkt sodobne kulture, ki od ljudi zahteva prilagajanje, pridnost, funkcionalnost — pogosto na račun njihove avtentičnosti.

Notranja praznina izhaja iz odtujenosti od sebe, ki se začne že v otroštvu, ko so otroci prisiljeni potlačiti svoje prave občutke, da bi ohranili odnos s starši ali »ustrezali« okolju. Kasneje postanejo odrasli, ki delujejo pravilno in odgovorno, a izgubijo stik z notranjim svetom.

Temu se reče notranji “void” kot:

• kot posledico družbenih pritiskov, ki nas silijo v hiperfunkcionalnost, tudi ko smo znotraj sebe prazni ali ranjeni.

Praznina ni osebna napaka — je odziv organizma, ki predolgo ni smel biti pristen.

Ljudje neprestano iščejo nekaj zunaj sebe, da bi zapolnili notranji manko.

Če človek dela »vse prav« in se še vedno počuti izpraznjen, je to pogosto znak:

• da živi od zunaj navzven, namesto od znotraj navzven,
• da sledi pričakovanjem drugih, a ne sebi,
• da je izgubil stik s svojimi občutki, potrebami, intuicijo,
• da nosi potlačeno bolečino ali stres,
• da je kultura okoli njega normalizirala življenje brez avtentičnosti.

Ni okvara — je sporočilo. Telo in psiha nas kličeta nazaj k resnici, k avtentičnosti.

Ko človek začne poslušati svojo notranjost — tudi bolečino, jezo, žalost, meje — praznina ni več sovražnik, temveč kompas.

Povrnitev avtentičnosti: vprašati se, kje v življenju “delam prav”, a proti sebi.

Ko se človek odloči za novo pot, se proti njemu premakne vse,
kar ga je hotelo držati v temi.

Stari vzorci, stara čustva, stari vplivi.
To je zakon polja.

Ko polje oslabi, človek pade.
Ko polje okrepiš, človek zraste.

Zato pri Arkanosu uporabljamo generatorje biopolja:
ne kot “pripomočke”,
ampak kot širitev moči,
ki človeku omogoča prehod, ki bi ga drugače izčrpal.

Naprave kot ONO, Peta Moč ali Borea ne spreminjajo človeka namesto njega.
Ustvarijo pa pogoje,
kjer se sprememba končno lahko zgodi—
kot da se okrog človeka postavi svetlobni šotor,
v katerem se začne notranje zdravljenje.

Tu pomagajo biopoljski generatorji:
– dvignejo osnovno življenjsko energijo,
– uredijo neravnovesja, ki kradejo moč,
– vzpostavijo stabilen notranji ritem,
– omogočijo, da človekova sprememba končno prime.

---

Srce ima “duhovno prehrano”, ki jo ne zamenjajo dobra dela

Pomeben član Arkanosa (Osman Nuri Topbaş) je pojasnjenil, da je srce “bojno polje” med svetlobo in temo, in da ga samo redna notranja povezanost ohranja živega. Če se hrani samo z zunanjimi stvarmi, se izprazni.

Rutina brez ljubezni in prisotnosti vodi v otopelost

Vrhovna duhovna avtoriteta v v Arkanosu pravi, da človek lahko “izvaja obliko vere”, a če srce ne gori za Resničnim, se počuti suho. Ljubezen daje duši toploto.

Človek lahko dela prav – a ne zase

Mnogo ljudi dela “vse prav”, vendar:

• iz strahu, ne iz ljubezni,
• iz dolžnosti, ne iz povezave,
• za ljudi, ne za Boga.

Takšna dejanja izčrpajo – ne napolnijo.

Kaj se zgodi, ko človek napolni srce

---

✔ 1. Notranji mir

Zikri, iskrena dova in prisotnost pri molitvi prinesejo toplino in občutek, da te Bog vidi in sliši.

✔ 2. Moč proti tesnobi

Ko srce občuti Božjo bližino, se strahovi zmanjšajo.

✔ 3. Večja motivacija

Ko srce hrepeni po Bogu, ibadet ni breme, ampak radost.

✔ 4. Spoštovanje ljudi

Ljudje čutijo, ko je človek iskren, ne prazen.

✔ 5. Zaščita pred zlom

Spomin na Boga je po napostkih “zaščita in trdnjava”.

✔ 6. Občutek smisla

Dobra dela postanejo most do bližine z Bogom – ne samo navade.

---

Srce je sultan človeka. Če je prikrito s prahom rutine, ga je treba čistiti z:

• iskrenostjo (ihlās),
• prisotnostjo (hudūr),
• rednim zikrom,
• tišino in razmišljanjem (tafakkur).

Topbaş pravi: “Srce je drag kamen. Če ga ne brusiš, otopi.”

(Abdul-Kadir Isa)

Posebne razlage učijo: “Zunanje delo brez pravilnega odnosa (adab) do Boga ne rodi sadov.”
Ko človek dela prav, a srcu manjka spoštljivosti, hvaležnosti, ponižnosti – pride praznina.

(Vrhovna duhovna avtoriteta)

Vrhovna duhovna avtoriteta razlaga, da je človek kot piščal: če se ne odpre ljubezni, je prazen in neslišen.
Bistvo je ljubezen, ne zgolj forma.

(Osman Nuri Topbaş)

Osman Nuri Topbaş pojasnjuje, da Bog ne sprejme dejanj, razen če izvirajo iz živosti srca in iskrenosti – zato praznina ni napaka, ampak znak, da srce kliče po večji bližini.

---

Vprašanja za refleksijo

1. Katera pravila v življenju izpolnjujem, a ne vem več, ali so sploh moja?
2. Kje v svojem dnevu čutim, da se oddaljujem od sebe?
3. Katere občutke najpogosteje preslišim?
4. Kje sem bil kot otrok nagrajen za to, da sem bil “priden”, ne pa resničen?
5. Kaj moje telo poskuša povedati, ko pride občutek praznine?
6. Kaj v meni si želi pozornosti, ki je že dolgo ni dobilo?

---

---

Nurudin

• vodja ArkanosEnergy