SPOŠTOVANI
Človek se rodi šibak in odvisen. Prve korake naredi s pomočjo drugih. Prve besede izgovori ob nekom, ki mu je bližje kot kdorkoli drug. Starši niso le začetek življenja – so njegova prva šola.
Ko se vez med otrokom in starši pretrga ali oslabi, ne nastane le osebna rana. Nastane razpoka v družbi. Kajti spoštovanje staršev ni zgolj osebna vrlina, temveč temelj reda, hvaležnosti in odgovornosti.
TO SPOROČILO govori o neposlušnosti do staršev. Ne zato, da bi obtoževala, temveč da bi opozarjala. Govori o posledicah, ki jih človek pogosto podcenjuje, in o teži dejanj, ki se morda zdijo majhna, a puščajo globoke sledi.
Spoštovanje staršev ni vprašanje navade ali kulture. Je vprašanje vesti.
VREDNOST STARŠEV
Starši so vzrok človekovega prihoda na svet. Njihova skrb, trud in žrtvovanje pogosto ostanejo neopaženi, dokler niso izgubljeni. Človek se hitro navadi dobrega in pozabi, koliko je bilo zanj storjenega.
Vrednost staršev ni le v tem, kar so dali materialno. Njihova resnična vrednost je v neprespanih nočeh, skrbi, strahu in molitvah, ki jih otrok nikoli ne vidi.
Kdor to vrednost razume, ne more biti brezbrižen. Kdor pa jo zanika, se oddaljuje ne le od staršev, temveč tudi od lastne človečnosti.
OBLIKE NEPOSLUŠNOSTI
Neposlušnost do staršev se ne začne vedno z velikimi dejanji. Pogosto se začne z besedo, izrečeno brez spoštovanja, s pogledom, polnim prezira, ali z molkom tam, kjer bi moral biti odgovor.
Med najbolj razširjene oblike neposlušnosti spadajo grob govor, povzdigovanje glasu, zanemarjanje potreb staršev ter ignoriranje njihovih čustev. Mnogi mislijo, da neposlušnost pomeni le odkrito kljubovanje, a resnica je, da je tudi hladna brezbrižnost njena oblika.
Človek se včasih opravičuje z utrujenostjo, časom ali lastnimi skrbmi. A te opravičbe ne izbrišejo dolžnosti spoštovanja. Starši niso breme, temveč odgovornost, ki ne preneha z odraslostjo.
VZROKI NEPOSLUŠNOSTI
Vzroki neposlušnosti so pogosto povezani z navezanostjo na ta svet. Ljubezen do udobja, ponos in občutek samozadostnosti človeka hitro oddaljijo od hvaležnosti.
Ko človek začne sebe postavljati v središče, starše vidi kot oviro, ne kot blagoslov. Takrat se poruši red, v katerem so starši most med otrokom in vrednotami.
Neposlušnost se hrani tudi z vplivom okolja, ki spodbuja neodvisnost brez odgovornosti. Takšna svoboda ni svoboda, temveč izguba smeri.
POSLEDICE NEPOSLUŠNOSTI
Neposlušnost do staršev ne ostane brez posledic. Prva posledica je notranji nemir. Človek, ki krši red spoštovanja, izgubi notranji mir, četudi se tega sprva ne zaveda.
Druga posledica je razpad odnosov. Kdor ne zna spoštovati tistih, ki so mu najbližji, težko spoštuje druge. Tak človek pogosto ostane sam, tudi če je obdan z ljudmi.
Najhujša posledica pa je izguba blagoslova v življenju. Delo postane težje, odnosi praznejši, trud pa manj rodoviten.
KESANJE IN POPRAVA
Vrata kesanja so odprta, dokler so starši živi. Tudi po njihovi smrti ostane dolžnost molitve in dobrih dejanj v njihov spomin.
Kdor se zaveda svoje napake in se vrne k spoštovanju, najde olajšanje. Kesanje ni ponižanje, temveč vrnitev k redu.
ZAKLJUČEK
Spoštovanje staršev je temelj človeške plemenitosti. Kdor ga varuje, varuje tudi sebe.
Blagor tistemu, ki razume vrednost staršev, preden jih izgubi. *







Leave a comment