“Od pradavnine so bile sanje (ar. ru’yâ) most med človekovim srcem in nevidnim svetom. Modreci, kot sta Ibn Sîrîn in Ahmed-i Dâî,učijo, da so nekatere sanje glas duše (nefs) in spomin (hatır), druge pa prinašajo rahlo razodetje — znamenje (te’vîl) za človekovo pot.

Če želiš, lahko tudi tvoje sanje položimo pred ta izročila in jih razložimo po klasičnih virih, brez psihologije in sodobnih razlag.

Če ti srce to želi, nam lahko poveš svoje sanje — mi pa bom po zmožnosti ponudil razlago v duhu starih mojstrov.

1. Ru’yâ (رؤيا)

Dobesedno: »videnje« v spanju.
Pomen: rahmânska sanje, tj. sanje, ki prihaja kot nežno znamenje, navdih, opozorilo ali dar od Boga.

Ibn Sîrîn poudarja:
Ru’yâ ne prinaša strahu – prinaša pomen.
Če sanjač ob sanjah začuti mir, je to ru’yâ.

---

2. Hulm / Ahlâm (حلم / احلام)

Pomen: nečista, zmedena, temne sanje.
To so sanje, ki izvirajo iz:
– šejtanskega šepeta,
– preobremenjenosti, utrujenosti,
– vročine, bolezni ali močnih čustev.

V teh sanjah je pogosto strah, kaos, lovljenje, grožnje.

Ru’yâ = čiste sanje.
Hulm = sanje zmedenega izvora.

---

3. Nefs (نفس)

Dobesedno: duša, notranji jaz.
Pomen v sanjah:
Nefs ustvarja nefsânî rüya – sanje, ki izhajajo iz tvojih lastnih skrbi, spominov, strahov, želja ali potlačenih občutkov.

Ko človek sanja nekaj strašljivega zaradi napetosti ali stresa, to po Ibn Sîrînu spada pod “rüya min amr al-nefs” — sanje iz duše, ne iz neba.

---

4. Hatır (خاطر)

Pomen: misel, šepet, trenutni vtis v srcu.
V sanjah je to pogosto kratka slika ali glas, ki nima globljega pomena — bolj spomin, skrb ali trenutna bolečina duše.

Ahmed-i Dâî pravi, da je hatır najpogosteje temno ali svetlo šepetanje, ki ni prava ru’yâ, ampak odsev notranjih gibanj duše.

---

5. Te’vîl (تأويل)

Pomen: razlaga, odprtje skritega pomena, duhovni prevod sanje.
To ni “razlaganje kot v psihologiji”, ampak razkritje notranje resnice, ki jo sanjač ni videl na jas.

Te’vîl je poskus, da se najde, kaj želi Bog povedati duši.

---

6. İdrâk (إدراك)

Dobesedno: dojemanje, zaznava.
V sanjah označuje:
– kaj je sanjač lahko sprejel,
– koliko razumevanja mu je bilo dano.

Če so sanje polne strahu, pravita oba učitelja, da je idrâk zamegljen — duša ne zmore videti jasno.

---

7. İşaret (إشارة) – “znak”

V klasični razlagi velja:
Sanjska podoba je pogosto işaret, tj. znak za nekaj drugega, ne dobesednost.

Npr. “kri” = notranja bolečina, ki mora ven.
“zdravnik” = zdravilec, modrec, pomoč.

---

8. Tabîr / Tâbir (تعبير)

To je izraz za umetnost razlaganja sanj.
Tabîr pomeni:
– “zunanja podoba sanje se odpre”,
– “sanja se prevede v pomen”.

To počne razlagalec sanj (mu‘abbir).

---

9. Şeytânî rüya (شيطانية رؤيا)

Pomen: sanje, ki ima namen prestrašiti.
Simboli so grožnje, napadi, tema, lažni glasovi, potvarjanje resničnosti.

Obstaja ena jasna določitev:
Če sanja prebuja tesnobo in zmedo – to ni ru’yâ.

---

10. Rahmânî rüya (رحمانية رؤيا)

Pomen: svetle sanje.
Te so:
– mirne,
– jasne,
– sporočilne,
– nežne,
– povezana z izhodom, rešitevjo, usmeritvijo, dobro novico.

1.Sanje od Boga (ru’ya saliha)

Takšne sanje:

• so jasne, svetle
• imajo moč simbolov
• prinašajo mir
• nosijo sporočilo
• so pogosto kratke, a močne

Simboli v takih sanjah so isti kot v Jusuf:

• svetloba → vodstvo
• voda → znanje, očiščenje
• hiša → srce
• pot → tvoja življenjska smer
• osebe → deli tvoje osebnosti ali opozorila

2. Sanje od šejtana (hudiča)

• kaotične
• strašljive
• brez smisla
• prelomljene
• povzročajo paniko po prebujanju

Niso vredne razlage.
Poslanik ﷺ je rekel, naj jih človek ignorira.

3. Sanje duše (nafs)

• odražajo tvoj stres, želje, strahove, pričakovanja
• pogosto so povezane s tem, kar živiš čez dan
• uporabljaš obraze ljudi, dogodke, spomine
• niso sporočila, ampak odmev notranjega stanja

Sanje niso naključje: prinašajo znake, ki izvirajo iz sveta nevidnega, in da se človek približa resnici le, če pozna izročilo prvih učenjakov te’vîla.

Prave sanje so del videnja resnice, kar temelji na izročilu.

Ibn Sîrîn poudari, da so sanje trije deli:

1. Ru’yâ sâliha – resnične, čiste, od Boga.
2. Hulm – zmedne sanje od šejtana.
3. Hadîs-u’n-nefs – sanje, ki so samo odraz notranjega razmišljanja.

V uvodu naj opozorimo, da razlaga zahteva čiststost, treznost, strahospoštovanje do Boga in poznavanje znakov.

Temelji na razlagi glasovitih “sanjskih očetov”: Dâniyâl (as), Yûsuf (as), Ibrâhîm al-Kirmânî, Jâbir al-Maghribî.

---

Da bo (razlaga) tvojih sanj čim jasnejša, prosimo, zapiši sanje mirno in preprosto, tako kot si jo videl/a – brez dodajanja ali olepševanja. V izročilu velja, da je resnična ru’yâ kot biser: čistosta pripoved ohrani njen pomen.

---

1. Zapiši sanje tako, kot se je zgodilo

– Opiši zaporedje dogodkov.
– Ne razlagaj je sam/a; samo opiši videno.
– Če je bilo kaj zelo jasno (barva, predmet, oseba, glas), to posebej omeni.

2. Navedite občutek, ki so jih sanje pustile

Ne zaradi psihologije, ampak ker po klasičnih virih občutek razkrije.
– Si se zbudil/a miren? prestrašen/a? ganjen/a?

3. Če se je v sanjah pojavil kdo, napiši kdo je bil

V izročilu je pomembno, ali je oseba:
– znana,
– tuja,
– živa,
– preminula.

4. Zapiši podrobnosti, ki so ti bile ‘svetle’ ali izstopajoče

Svetle (ar. munîr) podobe imajo v te’vîlu posebno težo.
To so lahko:
– voda,
– živali,
– rastline,
– stavbe,
– potovanja,
– besede ali glasovi.

5. Dodatno (neobvezno)

Če sanjaš pogosto isto ali podobne sanje, lahko to omeniš. V klasičnih tâbîrnih knjigah ponavljanje kaže na utrjevanje sporočila v duši (nefs).

---